KAKO DO PRAVEGA KOMPOSTA
Odpadki, ki spadajo na vaš kompost:
Pokošena trava
Včasih je lažje pustiti pokošeno travo kar na trati, kjer razpade in neposredno koristi zemlji. Lahko pa jo tudi kompostiramo. Bodite previdni, saj je treba pokošeno travo dodajati v zelo tankih plasteh ali jo zmešati z drugimi kompostnimi sestavinami, saj lahko drugače postane lepljiva in prepletena ter tako prepreči dovod zraka v vaš kompost. Sveže pokošena trava ima zelo visoko vsebnost dušika, zaradi česar spada v »zeleno« kategorijo sestavin komposta.
Seno
Kmetje so pogosto zelo veseli, če se lahko na poceni način znebijo pokvarjenih bal sena, ki so predolgo stale na dežju. Travniško seno običajno vsebuje veliko semen, ki se lahko raztrosijo po vašem vrtu. Seno Alfalfa se kompostira takoj. Bolj je seno zeleno, več dušika vsebuje. Poskrbite, da kakršnokoli seno pred kompostiranjem dobro navlažite in ga šele nato daste na kup.
Kuhinjski odpadki
Olupki ali lupine sadja in zelenjave, čajne vrečke, kavna usedlina, jajčni olupki ter podobni kuhinjski odpadki so odlični dodatki h kompostu. Imajo visoke vrednosti dušika (kar jih uvršča v »zeleno« kategorijo) in so običajno mehki ter vlažni. Takšne odpadke je treba mešati s suhimi in debelejšimi odpadki, kar omogoča dovod svežega zraka. Veliko ljudi svoje kuhinjske odpadke namesto v zunanjih odprtih kompostih kompostira v zaprtih toplih zabojnikih ali zakopane 20 cm pod zemljo, da preprečijo dostop zunanjim škodljivcem. Izogibajte se kompostiranju ostankov mesa in mastnih ostankov, mlečnih izdelkov ter kosti – ti odpadki so škodljivcem zelo privlačni.
Listje
Če živite na območju, kjer se listje še vedno meče stran kot odpadek, ga vrzite na svoj kompost. Listje je na splošno odlična sestavina komposta. Listje se lahko posede in s tem zapre dotok zraka, zato je treba paziti, da ni nagneteno v kepe ter da je enakomerno razporejeno v zelo tankih plasteh.
Mrtvo, suho listje spada v »rjavo« kategorijo, medtem ko živo, zeleno listje vsebuje veliko dušika in spada v »zeleno« kategorijo.
Slama
Suha slama je dober material, saj pripomore k dobremu prezračevanju vašega komposta, ker ustvari veliko zračnih odprtin za dotok zraka v sam kompost. Slame ne pozabite namočiti, saj bo v nasprotnem primeru proces razkrajanja zelo dolg. Slama zagotovo spada v »rjavo« kategorijo in za hitrejšo razgradnjo zahteva mešanje s sestavinami iz »zelene« kategorije. V mnogih hlevih uporabljajo slamo kot steljo za konje – takšne vrste slama je pomešana s konjskim gnojem ter urinom, zato se hitreje razkraja.
Plevel in ostali vrtni odpadki
Veliko večino plevela in starih vrtnih rož lahko kompostiramo. Izogibajte se plevelu, ki je prešel v seme, ker lahko seme v toplem kompostu preživi. Nekatere vrste plevela so škodljive , saj lahko oživijo ter živijo v samem kompostu – izogibajte se kompostiranju le-teh, razen če niso popolnoma mrtve oziroma posušene. Vrtni plevel (kot ste lahko že sami ugotovili) spada v »zeleno« kategorijo, medtem ko posušen plevel spada v »rjavo«.
Lesni sekanci in žagovina
Lesni produkti spadajo v »rjavo« kategorijo, ker imajo zelo nizko vrednost dušika. Nekatere vrste žagovine, še posebej žagovina listnatih dreves, se v kompostnem sistemu hitreje razgradijo in aktivirajo. Žagovina iglavcev se razkraja počasneje. Zmešajte žagovino s kompostom ali pa jo nalagajte v tankih slojih. Grobi sekanci se v kompostu razkrajajo predolgo, zato jih raje uporabite za prekrivanje tal, razen če je na voljo ogromno časa. Pazite, da ne kompostirate sekancev ali žagovine lesa, ki je bil impregniran ali pobarvan s kemičnimi barvili – s tem lahko v organizem komposta vnesete škodljive snovi.
Lesni pepel
Lesni pepel se lahko doda na kompost, saj iz njega nastaja pepelika oz. kalijev bikarbonat, ki je odličen za vaš kompost. Nastala pepelika je še posebej dobra za sadeže, paradižnik, papriko in kumarice.
Vrtna zemlja
Majhen dodatek vrtne zemlje pomaga pri povečevanju mikrobnega delovanja v kompostu.
Časopisni papir in karton
Tinktura časopisnega papirja je po zakonu brez kemičnih dodatkov in doda vašemu kompostu ogljik. Isto se zgodi, če damo še karton. Karton ali papir natrgajte na manjše kose, da se bo lažje razkrajal.
Človeški urin
Ko je kompost pripravljen za uporabo, se pogosto zgodi, da v njegovi sestavi (jedru) zmanjka dušika.
Človeški urin vsebuje dušik v majhnih količinah. Če ga dodate neposredno v kup (jedro) komposta, lahko pomaga povišati raven dušika.(po lastni presoji)
Voda
Poskrbite, da bo kompost vedno vlažen. Po potrebi mu dodajte vodo.
Zaradi strupenih snovi, rastlinskih ali človeških bolezni oziroma zaradi težav s plevelom morate vedeti, katerih stvari ne smete odlagati na svoj kompost.
Kemično obarvani lesni izdelki
Žagovino običajno pridobite na deloviščih, pri znancih ali kot ostanek lastnih lesnih izdelkov. Če ste se odločili, da boste kompostirali žagovino, se prepričajte o njenem poreklu. Žagovina lesnih izdelkov, ki so bili kemično obdelani, je lahko škodljiva za vaš kompost. Vzemimo za primer s pritiskom obdelan les, ki je običajno zelene barve (obstaja tudi v drugih barvah). Takšen les vsebuje arzen, ki velja za zelo strupeno snov, prav tako pa v njem najdemo tudi krom in baker. Obstajajo dokazi o tem, da lahko voda (meteorna voda) izpira arzen v zemljo oz. kompost tudi iz lesa, ki ga nekateri uporabljajo za izdelavo komposta ali vrtnih gred. Takšnemu lesu ali žagovini se raje izognite. Izogibajte se tudi ostalim kemično obdelanim lesnim izdelkom s kreozotom oz. pentakonzervansi
Bolne rastline
Veliko rastlinskih bolezni se zatre samih zaradi toplote v notranjosti komposta, vendar nikoli ne moremo zagotovo vedeti, ali se je vsak delec obolele rastline uspešno kompostiral. Ker pravijo, da je bolje »preprečiti, kot lečiti«, je zato bolje, da obolelih rastlin ne kompostirate, saj se hočete izogniti ponovni okužbi svojega vrta.
Človeški iztrebki
Brez komentarja.
Meso, kosti in mastni odpadki
Takšni stvari so zelo privlačne za škodljivce, v urbanih naseljih npr. podgane, mačke, ptice roparice, muhe ... Poleg tega se mastni odpadki zelo dolgo razkrajajo, saj maščoba zapre vse zračne pore in tako prepreči dotok zraka za razkroj.
Škodljivi plevel
Slak, bršljan, različne vrste trav ter nekatere druge rastline lahko ponovno oživijo oz. zrastejo zgolj iz korenin in/ali stebel v vašem kompostu. Kadar mislite, da ste odstranili ves plevel z puljenjem le-tega na svojem vrtu ali zelenici, ste mu pravzaprav pomagali pri podvajanju njegove rasti. Ne kompostirajte tega plevela, dokler niste povsem prepričani, da je plevel mrtev oz. v celoti posušen (lahko ga pustite ležati na soncu, dokler ni povsem suh in pripravljen za kompostiranje). Zapomnite si tudi, da se bo plevel, ki je že prešel v fazo proizvajanja semen, ponovno razmnožil na vašem vrtu, razen če zelo visoka temperatura komposta uniči vsa semena.
Živalski iztrebki
Pasji in mačji iztrebki lahko prenašajo kar nekaj bolezni oz. okužb. Najbolje je, da takšnih odpadkov NIKOLI ne uporabljate v svojem kompostu. Nekateri ljudje jih zakopljejo 20 cm pod površje, vendar samo na mestih, kjer nikoli ne raste zelenjava ali pridelki, ki se uporabljajo v prehrambne namene.
Sestava zemlje
KOLOBARJENJE
B - BARASSICACEAE (Križnice)
- brstični ohrovt
- vijolični kalčni ohrovt
- zelje
- cvetača
- repa
- redkev
A - ALLIACEAE (Lukovke)
- česen
- por
- čebula
- šalotka
S - SOLANACEAE (Razhudovke)
- krompir
- paradižnik
- paprike
- jajčevci
F - FABACEAE (Metuljnice)
- stročji fižol
- visko-nizek fižol
LETO 1
LETO 2
LETO 3
LETO 4
DRUGO
- kumarice
- bučke
- melone
- špinača
Potrebujejo ogromno hranil. Dobro kompatibilne z "B" družino.
- sladka koruza
- rdeča pesa
- zelena solata
Dobro se prilega v "S" družino.
- korenček
- pastinak
Najboljše posaditi po končani sezoni "B" in "S", torej v "A" ali "F".
Pomni:
"B" postane "A" - "A" postane "S" - "S" postane "F" in "F" postane "B".
Uravnavajte gnojila v zaključenem obdobju 4.
leta v gredi "F", naslednjo leto jih "B" potrebuje
veliko.
BioAlga-alga-promocija